Ta komentar ni nič drugega kot pritoževanje o kapitalizmu in imperializmu, ki pa dejansko ne seže Ušeničnikovim mislim o kapitalizmu niti do kolen. Združena levica namreč živi v utvari, da je boj proti kapitalizmu nekaj zelo novega in eksotičnega, povrh vsega pa meni, da je boj proti kapitalizmu tudi boj s katoliško populacijo in desno politično opcijo. Ta zmota pa izhaja iz nepoznavanja slovenske politično-družbene zgodovine.
Vendar pa sta nas bolj kot to zmotila sledeča stavka iz omenjenega komentarja: "Umor novinarjev francoskega časnika Charlie Hebdo je v zadnjih dneh tema številka ena večine svetovnih medijev. V Združeni levici najostreje obsojamo takšna nasilna dejanja."
Mar to pomeni, da Združena levica obsoja tudi vosovske in partizanske umore in masakre med vojno, ki so najmanj identični masakru iz Francije?
Poglejmo si samo en takšen masaker iz leta 1944.
"Burjevčev Filip je 14. marca zvečer kot običajno šel spat k stricu Janezu v Karlovec (danes Kopališka ulica v Škofji Loki op. ND). Janez in Pušar in žena Ivanka sta v precej prostorni hiši živela sama - sin in hči sta bila v Ljubljani, zato sta lahko sprejela na stanovanje tudi begunce s hribov. Ko je Filip tisti večer vstopil v Bičkovo kuhinjo, so bili tam poleg strica in njegove žene zbrani še sledeči: Janez Erbežnik, Šink od Sv. Andreja nad Hrastnico, njegov brat Matevž in sestra Marjanca, Staniška, Jakob Krmelj iz staniške bajte in verjetno še kdo."
"Ura se je bližala deveti. Pravkar so povečerjali, vendar so še ostali v kuhinji in se pogovarjali. Niti na misel jim ni prišlo, da jim grozi nevarnost. Ko je v veži nenadoma zaropotalo, so vsi vstali od mize in v gruči stali blizu kuhinjskih vrat, kjer se je pojavil vosovec z brzostrelko, za njim pa sta bila še dva ali trije. Zločinec je iz neposredne bližine spustil cel rafal na ljudi v kuhinji, ki so mrtvi ali umirajoči popadali na tla. Zdi se, da je Filip tisti trenutek stal nekoliko vstran od ostalih, ker je potem sam ležal sredi kuhinje. Marjanca, ki ni bila ranjena, je od strahu ali pa namerno padla na tla in ostala nepoškodovana."
"Nekje zunaj so se že slišali streli, zato likvidatorji niso imeli časa preverjati rezultate svojega dela, ampak so kar se da hitro izginili v temo.
Pri Bičku so tako 14. marca 1944 ob devetih zvečer umrli sledeči:
Janez Pušar, Biček, in njegova žena Ivanka;
Filip Pušar, Burjevčev iz Puštala;
Janez Erbežnik, Šink od Sv. Andreja;
Matevž Erbežnik, njegov brat, Staniški s Hriba Sv. Petra;
Jakob Krmelj iz staniške bajte.
Filipova sestra Ana je delala v loški predilnici. ko se je naslednje jutro odpravljala v s lužbo, ji je oče, ki ga je skrbelo, zakaj Filipa še ni domov, naročil, naj najprej gre pogledat k stricu Janezu. Tako je postala očividka tistega groznega prizora v Bičkovi kuhinji: pet okrvavljenih trupel je skoraj na kupu ležalo blizu vrat, brat Filip pa na sredini kuhinje. Bližnja stena je bila oškropljena s krvjo. Trupla v Bičkovi kuhinji je tisto jutro nekdo fotografiral in nekaj fotografij s kratkim poročilom o dogodku je objavil Slovenski dom 5. oziroma 17. junija.
Skoraj natanko ob istem času kot pri Bičku so se morilci pojavili v nekaj deset metrov oddaljeni Čikovi hiši, kar pomeni, da sta bili na delu dve skupini. Razumljivo, saj so teroristi vedeli, da bo po prvih strelih nastal v mestu alarm, ki bi jim lahko preprečil umik. Tudi pri Čiku so begunci tedaj ravno večerjali. Pri mizi so bili Janez Pustovrh, njegova žena Ivana in 6-letni sin Janez od Sv. Ožbolta ter Franc Lavtar, Brojan od Sv. Barbare. 7-letna Pustovrhova Tončka v trenutku, ko so se morilci pojavili med vrati, ni bila pri mizi, domači gospodar Janez Rupar, po domače Čik, je pa menda bil v sobi poleg kuhinje. Tudi tukaj je bil spredaj vosovec z brzostrelko, za njim pa še nekaj drugih. Po sedečih okrog mize se je usula svinčena toča. 7-letna deklica se je tedaj znašla v sobi poleg gospodarja, ki je že držal v roki pištolo. V trenutku je otroka porinil za kavč in skozi odprta vrata že streljal na morilce. Pravijo, da je zadel v roko vosovca Janka Božnarja - Mačka, ki je tudi bil od Sv. Barbare, tako rekoč sosed pobitih. Teroristi se niso spustili v boj z gospodarjem, ampak so se takoj umaknili.
Pri Čiku so bili tako 14. marca 1944 ob devetih zvečer umorjeni sledeči:
Janez Pustovrh, Hribovski od Sv. Ožbolta in njegova žena Ivana ter 6-letni sin Janez;
Franc Lavtar, Brojan od Sv. Barbare."
Tu je bilo pobitih deset ljudi, od tega en šestletni otrok in en sedemnjastletni mladostnik. Bo Združena levica tudi to dejanje "najostreje obsodila"?
Obenem pa skuša ta stranka na podlagi francoske tragedije vsiljevati tudi svoj materialistični pogled na družbo, ne da bi se zavedala, da so se ljudje, ki so umorili šestletnega Janeza in sedemnajstletnega Filipa, deklarirali zoper religijo in za sekularizem.
-NeoDomobranec
______________________________________________________
Povzeto po: Janko Maček, "Škofja Loka se upre komunistični strahovladi". Zaveza št.72.
Ni komentarjev:
Objavite komentar