"Domovina vas ne bo pozabila"
Srečanje zaslužnih domobranskih borcev in domobranskih ranjencev s prezidentom generalom Rupnikom in njegovo soprogo gospo Olgo Rupnik
Gospa prezidentova Olga Rupnik je v nedeljo 21. januarja priredila v stekleni dvorani vladne palače lep družaben popoldan. Okoli nje in odličnih gostov, med katerimi sta bila tudi prezident in generalni inšpektor slovenskega domobranstva general Rupnik in odposlanec SS-Obergruppenführer General der Waffen-SS und Polizei, Sturmbannführer Bodo Gelzenleuchter, so se zbrali številni in zaslužni borci-invalidi in ranjenci, člani državnega gledališča, domobranski orkester in posamezne pevske skupine so razveseljevali zbrane, gospa prezidentova pa je poskrbela, da so bili ranjenci obilno pogoščeni.
V stekleni dvorani je bilo takrat še posebno prisrčno in lepo.
Prezident je našel za vsakega toplo očetovsko besedo.
Gospa prezidentova je pozdravila.
Govor gospe prezidentove:
"Spoštovana gospoda, dragi gostje!
V prijetno dolžnost si štejem, da vas ob otvoritvi pestre ure razvedrila za naše domobranske invalide in ranjence lahko pozdravim v tej dvorani, kjer smo se zbrali, da skupaj z invalidi in ranjenci preživimo nekaj trenutkov pozabljanja vsakdanjih boli rojstva nove dobe človeškega rodu. V višku stopnjevanja vojnih in revolucionarnih grozot naj nam ti trenutki vlijejo v razpoloženje vsakdanjih težav in skrbi nekaj tolažbe in upanja na lepše dni, ki po današnjih grozotah v bodoče morajo osvetliti od Boga in narave dano jim poslanstvo.
Pozdravljam spoštovane goste: zastopnika SS-Obergruppenführerja, Sturmbannführerja g. Bodo Gelzenleuchterja, poveljnika organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva podpolkovnika g. Franca Krenerja z gospo, njegovega pomočnika podpolkovnika g. Milka Vizjaka z gospo, vodjo štaba za izgraditev Slovenskega domobranstva majorja g. Hermanna Dahma, verskega referenta Slovenskega domobranstva dr. Ignacija Lenčka, šefa zdravstvenega odseka štaba Slovenskega domobranstva stotnika g. dr. Stanka Graparja z gospo, šefa tehničnega odseka Slovenskega domobranstva stotnika g. ing. Rudolfa Škofa in vse ostale gg. častnike in spoštovane goste, ki so nas s svojo navzočnostjo počastili.
Prav posebej bodite toplo pozdravljeni vi, najboljši sinovi našega naroda, naši dragi, nepozabni, hrabri domobranski invalidi in ranjenci, ki vam je današnji popoldan v tej dvorani posvečen.
Kot prirediteljica pestre ure razvedrila za naše domobranske ranjence in invalide smatram za svojo dolžnost, da se doživeto zahvalim vsem, ki so mi omogočili ta popoldan prirediti; zlasti onim, ki so mi s svojo uvidevnostjo in veliko pripravljenostjo omogočili pripraviti skromno pogostitev dragih gostov: članom naše opere ge. Barbičevi in g. Sancinu; prvakoma našega opernega baleta gospodu in gospe Kürbos; orkestru domobranske godbe pod vodstvom narednika g. prof. Osane; našim poznanim slavčkom, sestram Finkovim; veselemu paru gospodu in gospe Podgoršek ter neugnani trojici, gospodom Nikolaju Jeločniku, Stanku Šušteršiču in Tinetu Šeguli, ki so za današnji popoldan posvetili svojo umetnost zabave samo našim junaškim domobranskim invalidom in ranjencem.
Ko pozdravljam drage goste in otvarjam pestro uro razvedrila, ob kateri bi se naj vsi prijetno počutili, bi želela s tem poudariti to, da naj bo ta popoldan posvečen samo vam, domobranski invalidi in ranjenci, slovenskemu narodu in njegovemu bodočemu vodstvu simbol velike zapovedi, ki se glasi:
Domovina ne sme nikoli pozabiti na vašo žrtev!
Vi ste v najtežjem razdobju zgodovine našega malega naroda dali svojo kri in svoje zdravje za Boga, narod in domovino.
Če trdimo, da se bodo bodoči vodniki slovenskega naroda zbirali izmed tistih, ki so se mu v času zapuščenosti postavili na čelo borbe proti najstrašnejšemu zlu komunistične revolucije, to je, če nas bodo v bodoče vodile v težkih časih najširšega žrtvovanja mlade moči aktivnih domobrancev, potem morate v tej srečnejši bodočnosti vi, najboljši poleg padlih junakov, biti najbolj skrbno negovani, najbolj spoštovani in slavljeni. Samo narod namreč, ki zna pravilno slaviti in ceniti svoje velike može in svoje junake, je življenja vreden in živi.
Da slovenski narod hoče živeti po svojih slovenskih značajnih in naravnih ter krščanskih in kulturnih postavah, je dovolj jasno dokazal. Nikdo namreč ne bo mogel iti mimo dejstva, da je drobec slovenskega naroda v Ljubljanski pokrajini postavil na noge tolike tisoče neugnanih, drznih, hrabrih in požrtvovalnih domobranskih čuvarjev svojega življenja, svojih tisočletnih slovenskih kulturnih in verskih izročil, vrednot in življenjskih sokov. Med njimi pa ste poleg padlih junakov vi, invalidi in ranjenci, prvi! Vi ste postali iz neustrašenih, brezobzirnih in nesebičnih slovenskih borcev živ simbol slovenske požrtvovalnosti, slovenske volje do življenja in zato neumrljivosti slovenskega naroda. V vas bodo bodoči rodovi naše krvi imeli živ opomin, naj nikoli ne pozabijo na Boga, narod in domovino!
Vaša žrtev bo našemu narodu v bodoče kot svetla zvezda vodnica razsvetljevala pot, ta popoldan pa naj bo simbol, da bosta morala naš narod in naše bodoče vodstvo z vso ljubeznijo negovati sijaj, čast in spoštovanje vaše žrtve, ki nam vsem kaže pot v lepšo bodočnost nove sreče v novi svobodi."
Ti so jih razvedrili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar