ZZB in njegovi agitatorji so postali tako surovi in žolčni zaradi dejstva, da se vsaka laž nekoč počasi sesuje in zgodovinske laži imajo tendenco, da počasi razpadejo v prah, ko režim, ki je te laži postavil za zgodovinska dejstva odide na smetišče zgodovine. Smetišče zgodovine, izraz, ki se ga tako rado ponavlja, je sedaj najbolj ustrezen izraz in mesto, kamor sodi prav NOB. Časi so prešli, bogovi so padli. NOB je velika zgodovinska laž, ki že desetletja tišči avtentičen slovenski narod za zidovi, ki so ga zidali komunistični žreci. Le še vztrajni zgodovinski slepci priznavajo NOB-u kakršnokoli resnično vrednost. Vsi drugi pošteni Slovenci, ki so se izvili iz primeža državne indoktrinacije pa povedo enkrat in za vselej: nič svetega ni v NOB, nobenega spoštovanja OF. Te kratice in pojmi, ki stojijo za njimi so preživeti ostanki neke neposrečene zgodovinske avanture in bodo počasi a vztrajno docela izgubili vsak pomen. Brez državnega podpiranja teh cirkusantov in teh upokojenskih krožkov, bi že zdavnaj ugasnila in postala podobna knjižnim klubom, ki vsak teden prebirajo fikcijo - debele knjige o podvigih junaških partizančkov.
Ko se bo slovenski narod začel spraševati prava vprašanja, bo dobil tudi prave odgovore. Strašenje s fašisti, nacisti, belo gardo in klerofašisti je že skoraj izgubilo vsak realen pomen zaradi predoziranja slovenskih ljudi s temi revolucionarnimi izrazi in to preživeto retoriko, ki se je poslužujejo le še zgodovinski slepci, ki se grejejo pri ognjišču državnih beneficij in varujejo svoje funkcije, ki so jih plačali z zvestobo tem lažem in tej retoriki. Danes ni malo ljudi, ki bi jasno izreklo: če pomeni ljubiti svoj narod, tako kot ga je Slovenec ljubil stoletja, fašizem, potem sem fašist; če pomeni visoko dvigovati prapor katoliške tradicije, kot so ga dvigovali Slovenci stoletja, klerofašizem, potem sem klerofašist; če pomeni braniti avtentičen izraz narodovega bistva pred vplivi, v Španiji izšolanih, revolucionarjev, belogardizem, potem sem belogardist. A poglejmo si pobliže žolčne besede ZZBja.
"Laži in potvarjanje zgodovine gradijo med nami zidove. ZZB je že večkrat poudarila, da je treba vse mrtve ne glede na to, kako in zakaj so umrli, spoštljivo pokopati. Vsakdo ima pravico do groba in imena na njem. Iz prekopa delati politične spektakle pa je podlo dejanje. Je netenje sovražnosti."
"Laži in potvarjanje zgodovine gradijo med nami zidove." Kakšen paradoksalen stavek! Mar ne izrazi bistveno vse pretekle poti OF in NOB? NOB je že od samega začetka svojega vdora v slovenski prostor rasla iz laži in revizije slovenske zgodovine. Ona je bila tista, ki je izvajala revizijo tisočletne slovenske zgodovine, da se bi skladala z njeno revolucionarno naravo. Ona je promovirala le tiste zgodovinske osebnosti in dogodke, ki so bili proti-klerikalni, "klerikalne" pa zakopala na obskurna mesta. Pri potvarjanju zgodovine ima NOB primat. In ravno to potvarjanje je res dolga desetletja gradilo zidove med stoletji "klerikalne" oz. "reakcionarne" dediščine slovenskega naroda in med novo partijsko potvorjeno zgodovino, ki so jo forsirale vse kulturne ustanove od leta 1945 dalje.
Prav nič manj paradoksalen ni stavek, da je ZZB že večkrat rekla, da je "treba vse mrtve... pokopati". Če bi bila to iskrena resnica partizanskih krožkov, potem bi se za ta "treba" morda kdaj zavzeli v svojih petdesetletni enopartijski diktaturi, ko so sedeli na še večjih privliegijih, kot sedijo danes, pa se niso. Dolga desetletja so celo zanikali poboje, šele ko se jim je pokazalo fizične dokaze so začeli jecljati in si izmišljevati scenarije o hercegovskih brigadah in ustaših. Že leta 1945, nekaj mesecev po pokolih so ameriški izseljenski časopisi pisali o masakrih v Sloveniji, kdo bi se mogel torej sprenevedati toliko desetletij, da o tem ničesar ni vedel? Kronološko pa je mogoče tudi zasledovati sprenevedanje ZZB in njene smetane po medijih in kontradiktorne izjave, ki so z leti počasi postajale le malce bliže resnici, čeprav še vedno opremljene z blatenjem pomorjenih.
Smešna je tudi trditev, da je podlo dejanje če se iz prekopa žrtev dela "politične spektakle", vkolikor samo pomislimo na patetično češčenje nekih narodnih herojev in indoktrinacijo otrok z neko ljubljansko žico, ki je zgolj varovala Ljubljančane. Smešno je, da o političnih spektaklih govorijo ljudje, ki iz meseca v mesec prirejajo velike procesije ob najbolj nepomembnih spomenikih revoluciji, ki je dejansko razdvojila slovenski narod. Sovraštvo neti zgolj ZZB s svojo permanentno retoriko o narodnih izdajalcih in belogardistih, ne da bi končno dojela, da je revolucije konec, ona sama pa sodi na smetišče zgodovine, ker je bila proti-slovenska in pansocialistična.
"Potem pa je prišlo leto 1991 in spet je bilo vse po starem. RKC je krenila po starih poteh, ki so že daleč pred drugo svetovno vojno razdvajale Slovence."
Tudi komunisti, ki so znani revizionisti zgodovine se bodo nekoč morali naučiti gledati na zgodovino linearno in kronološko. Nekoč bodo morali priznati, da dogma o Mahničevem in klerikalnem razdvajanju Slovencev, ki so jo oni kanonizirali po svoji mali zgodovinski avanturi, ne drži in da je bila pač katoliška ali klerikalna usmeritev na slovenskem starejša od "razdora" in da so bili liberalci tisti, ki so povzročili "razdor" med Slovenci, ki so ga kasneje komunisti tako hvaležno izrabili za svojo ugrabitev slovenskega naroda in njegovo izmaličenje. Katoliška Cerkev na slovenskem lahko kadarkoli postavi na tehtnico svoj doprinos k slovenski kulturi in narodnemu napredku, na drugo stran pa naj svoj doprinos postavi NOB in videli bomo na katero stran bo tehtnica prevagala.
"Huda jama je že nekaj časa priložnost za blatenje borcev, ki so se bojevali proti fašizmu in nacizmu, ter za opravičevanje izdaje lastnega naroda."
Če pomeni jasno povedati, da so partizani, oefovci, narodni heroji svojo "osvoboditev" slovenskega naroda zacementirali s pokolom tisočev ljudi, blatenje, potem je prav, da se oblati te borce. Kajti nobena debela knjiga, ki ni pisana po resnični zgodovini ne bo prestala presoje časa. Če pa si ti borci ne želijo "blatenja" naj se enkrat in za vselej opravičijo, da so usodni čas okupacije izrabili v svoje strankarske namene in so iz dolenjske in notranjske naredili klavnico, po vojni pa iz cele Slovenije veliko grobišče. Nikomur oznaka "anti-fašist" ne bo oprala njegovih kravih rok.
"O morebitni identifikaciji mrtvih ustašev naj se slovenska oblast pogovori in dogovori s hrvaško oblastjo. Ne vidimo smisla, da bi proračunski denar, naš denar, porabljali za identifikacijo ustašev. Inštitut za novejšo zgodovino je dolga leta pripravljal poimenski register vseh Slovencev, umrlih zaradi druge svetovne vojne, teh je nekaj več kot 98.000 tisoč."
Tudi tu nastopi prav smešen paradoks, ki ga izreče ZZB. Namreč ravno ta parazitska organizacija, ki že desetletja sesa ogromna denarna sredstva za neke fiktivne zasluge raznih borcev in njihovih pra-pra-pra-vnukov, si drzne govoriti o porabi "našega" denarja. Kdo bi si upal izračunati enormne zneske, ki jih je država namenila tem borcem, njihovim neštetim obeležjem vsake mrtve "partizanske" mule in njihovim projektom za indoktrinacijo mladine, ki postaja po sedemdesetih letih pravljičarstva vsaj nekoliko bolj razumna? Kar se tiče davkoplačevalskega denarja bi bila lahko ZZB sramežljivo tiho.
Na koncu ZZB toplo priporoči seznam slovenskih žrtev, ki ga je pripravil Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane (INZ). To priporočilo pa bi moralo pri vsakemu razumnemu človeku vzbuditi zgolj dvom do teh seznamov. Če smo se iz zgodovine NOB in z njim povezanih organizacij kaj naučili, je potem zgolj to, da te organizacije zlepa ne bodo priznale ničesar, kar ni v liniji s ponarejeno zgodovino partijskih zgodovinarjev od leta 1945 dalje. Ti seznami, ki jih je pripravil INZ so vredni najvišje stopnje dvomov in brez težav lahko špekuliramo, da se bodo prej ali slej izkazali za nezanesljive in potvorjene.
INZ je namreč mutacija Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, ki je imel dolgo ves svoj knjižni fond posvečen drugi svetovni vojni in revoluciji pri nas. On naj bi ohranil in vzdrževal vse dogme partizanskega boja, zato je smešno, da je ta nekdanji režimski agitatorski aparat sedaj zadolžen, da objektivno presoja dogodke med vojno pri nas.
Čas je že, da se ZZB preimenuje v Knjižne molje partizanske fikcije in preneha ovirati Slovence pri njihovem iskanju resnične narodne identitete, ki se ni začela leta 1941.
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar