Alojzij Kuhar in njegovi pozivi

Alojzij Kuhar je bil duhovnik, ki se je rodil leta 1895 in je večino svojega aktivnega ustvarjalnega življenja preživel v tujini, kjer je leta 1958 tudi umrl. Širši sodobni javnosti pa je znan zgolj zaradi dveh stvari: zaradi dejstva, da je bil brat znanega komunista Lovra Kuharja (Prežihovega Voranca) in zaradi dejstva, da je leta 1944 po londonskem radiu pozival domobrance, naj se pridružijo komunistom. Slednje dejanje, ki je bilo absurdno kratkovidno in plod popolnega nepoznavanja slovenske situacije, je v nadaljevanju tega zapisa obravnavano skozi avtentične objave medvojnega slovenskega časopisja.
   

Objavljeno v tisku 20.9.1944

Plačanci, roke proč od nas!

      
Že od l. 1941. živi v Londonu neki Alojzij Kuhar, ki je bil svoj čas slovenski časnikar in radijski govornik, znan še posebno po tem, da se njegove politične izpovedi nikoli niso obnesle, tem več se je vedno zgodilo obratno, kar je on napovedoval ali želel.
     
Zadnjič je govoril po londonskem radiu in pozival katoliške Slovence, naj se pridružimo — roparskim tolpam »maršala Tita«. Ljubljansko časopisje je krepko odgovorilo temu Kuharju, ki je med drugim tudi brat predsednika Komunistične stranke za Slovenijo — Prežihovega Voranca, Lovra Kuharja, sedaj že prijetega in spravljenega na varno.
       
Ali veste, g. Kuhar, da slovenski narod že mesece in mesece vodi smrtno borbo za svoje življenje? Ali veste, da te borbe ne vodi z Nemci, temveč z NOV pod »maršalom« Titom?
      
Ali veste, g. Kuhar, da so nam NOV in OF:
      
požgali 2000 slovenskih domov,
       
razrušili 900 naših vasi,
          
uničili 250 slovenskih šol,
        
razbili 56 naših cerkva,
         
pomorili 30.000 Slovencev in Slovenk?
      
Ali veste, g. Kuhar, da so ti vaši »osvoboditelji« vseskozi sodelovali s savojskim »okupatorjem«, mu izdajali našo kri in ustvarili Rab, Gonars in druga grobišča vaših bratov in sestra po krvi in jeziku?
      
Ali veste, g. Kuhar, da so skupno z badoljevskimi zatiralci napadli in pomagali pomoriti slovenske borce na Turjaku, Grčaricah, Velikem Osolniku in drugod?
     
Ali veste, g. Kuliar, kdo vodi danes te »osvoboditeljske« čete na Primorskem in v Istri? Ali veste, da so vodilni v njih savojski tlačitelji naše zemlje?
      
Ali veste, g. Kuhar, da so vaške straže, »bela garda« in Slovenski domobranci tista zdrava odporna sila, ki jo je naš narod v smrtnem trenutku rodil, da se obvaruje propasti?
     
Ali veste, g. Kuhar, da so NOV, OF in kakor koli se že imenujejo, organizirano zlo? Ali veste dalje, da se dobro in zlo nikoli ne more zediniti?
  
(Še mnogo bi Vas morali vprašati, toda za sedaj naj to zadostuje).
      
Če vse to veste, g. Kuhar, zakaj nas sramotite? Zakaj nas silite, da združujemo to, kar se spojiti nikoli ne more?
     
Če pa tega ne veste, g. Kuhar, zakaj nam govorite in zakaj begate slepe in napol slepe? Zakaj tirate svoj narod v prepad, od koder mu ni rešitve?
       
Od l. 1941. dalje visi slovenski narod razpet na križu in zbira vse svoje sile, da reši sebe in svojo domovino. In, hvala Bogu, niso ga vsi zapustili v tej borbi, kot ste ga Vi, g. Kuhar, in vsi tisti Vaši v Londonu, Kairu in bogsigavedi kje. Še so se dobili možje, ki so ostali z ljudstvom in z njim vred prenašali Golgoto okupacije in državljanske vojne.
        
In teh ljudi ne boste niti Vi, g. Kuhar, niti g. Boris Furlan niti g. Snoj niti kdor koli drugi učili in poučevali, kaj imajo delati! Kajti vsi mi smo imeli priliko občutiti na svoji koži blagodat tolovajskih »osvoboditeljev«, mi smo skupno z ljudstvom trpeli in delali, — ko ste vi vsi počivali in se igrali »zavezniško« politiko!
     
Zato: roke proč od slovenskega naroda — Vi, ki ste ga zapustili in izdali v njegovi smrtni borbi! Kdor ni ostal z ljudstvom v njegovih tegobah, nima povratka! Še manj pa ima pravico dajati kakršne koli nauke in zahteve!
      
In če napadate končno še duhovščino, — ne moremo tega drugače označiti, kot da ste pljunili na svojo duhovniško čast. Vsaj Vi bi morali vedeti, da je prav duhovnik kot dušni pastir dolžan do zadnjega trenutka ostati z narodom, z njim trpeti in upati ter ga bodriti. Vemo sicer, da Vi tega niste napravili, temveč pravočasno pokazali svojemu narodu in domovini hrbet, toda našlo se je, hvala Bogu, ogromno število duhovnikov, ki so tudi s svojimi življenji dokazali, da so res pravi dušni pastirji. In veste, kdo je pobil preko 39 Vaših duhovnih sobratov? Tisti »osvoboditelji«, s katerimi naj po Vaši zahtevi paktiramo!
      
Slovenski narod se je boril z boljševizmom, se z njim bori sedaj in se bo do končne zmage! Nihče na tem svetu ga ne more pripraviti do tega, da paktira z njim.
       
Še enkrat jo povemo:
   
Zato nehajte s svojimi pozivi in navodili. Če boste nadaljevali, ste izdajalec — Vi, ne pa domobranci in vsi tisti, ki se danes bore proti komunizmu!

         
     

Objavljeno v tisku 23.9.1944

Kdo je Alojzij Kuhar?

  
Alojzij Kuhar je doma iz mežiške doline na Koroškem. Po dovršenem celovškem bogoslovju ga je pokojni od partizanov umorjeni dr. Lambert Ehrlich poslal v Francijo in Anglijo širit si obzorje. Kuhar je tudi tam ostal, se bavil deloma z dušnimi pastirstvom, deloma s konzularno službo: bil je izseljenski komisar. Vmes pa je študiral politične vede. Šele v desetletju pred izbruhom vojne se je vrnil v domovino, ter sprejel mesto pri uredništvu »Slovenca«. Zaradi dolge odsotnosti se ni mogel priključiti niti eni niti drugi izraziti politični ali ideološki skupini. Sploh pa — in to je treba povdariti — ni bil Kuhar noben činitelj v politični konstelaciji predvojne Slovenije.
     
Dobil pa si je široko popularnost s svojim kramljajočim in duhovičarskim načinom, s katerim je v člankih in radijskih predavanjih tolmačil zunanje politične dogodke. Ta način ki se mu je bil priučil v Franciji, je bil za slovenske razmere novost in njemu dolguje Kuhar svoj uspeh.
    
Nepoučeni ljudje pripisujejo Kuharju veliko večji pomen, kakor ga je kdaj koli imel. Ob njegovih člankih smo se zabavali, pasli svojo radovednost, nikdar pa nismo od njih pričakovali smernice in jasnosti za svoje delo.
   
Ob razpadu Jugoslavije je Kuhar odšel v London, kjer je v začetku zavzel antikomunistično stališče, kmalu pa utonil v molku za dolgo časa. Ko je spet spregovoril, je zavil po boljševiško.
       

Kuharjev brat Prežihov Voranc

  
Pri presojanju osebnosti dr. Alojzija Kuharja ne smemo prezreti važnega dejstva: je brat proslulega komunista Lovreta Kuharja. Lovre Kuhar je znan slovenski javnosti kot pisatelj Prežihov Voranc, ki je napisal več romanov in novel v izrazito boljševiškem duhu. Veliko pomembnejši kot pisatelj pa je brat Lovre v tajni m ednarodni organizaciji komunizma. Zdi se, da je on faktični vodja vsega jugoslovanskega komunizma, načelnik tiste tajne rezervne ekipe, ki pušča na svetlo razne »legendarne maršale« a la Tito, »politične intelekte« a la Moša Pijade, sama pa ostaja v temi, da lažje in varneje vodi in odloča.